Pred prvo tekmo četrtfinala smo se pogovarjali z našim vratarjem Jonom Dukaričem, bratom naše trenerke Eve in pa Pie Dukarič naše bivše vratarke Slavije junior, katera trenutno brani barve Yale University v ZDA.
Jona, kateri je letos poleg naše Članske ekipe, zastopal tudi barve slovenske reprezentance U20 na SP Divizije I na Bledu, kao je zadovoljen s svojimi predstavami v tej sezoni do tega trenutka.
Mislim, da je sezona do zdaj potekala dobro, tako na klubski kot na reprezentančni ravni sem izpolnil svoje tihe cilje, kjer vedno si želim prispevati ekipi po najboljši moči in dati vse od sebe na igrišču. Z nekaterimi predstavami v obeh dresih sem bil zelo zadovoljen, vedno pa je prostor za napredek, na kar se osredotočam dnevno na treningih in tekmah.
Glede na to, da ste vratarji neka “posebna” vrsta hokejistov, pravijo tudi, da ste vredni pol ekipe, kako se ti pripravljaš na pomembne tekme, kakršne so tekme v končnici?
Nič posebnega, pred vsako tekmo vedno poskušam biti čim bolj sproščen in hkrati tudi osredotočen. Ena rutina, ki mi pri tem pomaga pa je vedno identično ogrevanje, najprej sobno kolo, sledijo vaje za mobilnost oziroma gibljivost, ogrevanje z elastiko in na koncu ogrevanje/žongliranje z žogicami, kar mi omogoča doseganje tiste mirnosti in pripravljenosti, kjer se dobro počutim.
Kaj ti pomeni trenutna vloga prvega vratarja v ekipi, je morda kakšen pritisk, ki ga prinaša ta odgovornost, kljub temu, da si med mlajšimi igralci v ekipi?
Vloga prvega vratarja mi pomeni veliko, saj si vsak vratar želi začeti tekmo v golu. V veliko čast mi je, da mi trener zaupa s tako pomembno nalogo, katero želim opraviti najbolje. Seveda s tem pride nekaj pritiska, še posebej zaradi starosti, ampak na igrišču skušam kljub pritisku ostati samozavesten in miren,predvsem pa zaupati v svoje sposobnosti, da lahko ekipi zagotovim najboljše možnosti za zmago na vsaki tekmi.
Play-off je povsem drugačna zgodba od rednega dela sezone. Kje vidiš prednosti naše ekipe v primerjavi s konkurenco?
Ja play-off je vsekakor drugačen od rednega dela sezona, vsaka ekipa lahko preseneti, ne glede na dogajanje in rezultate v rednem delu, kar je čar tega tekmovanja. Dvorane so bolj polne, igralci e bolj žrtvujejo v igri in o zmagovalcu odločajo malenkosti. letos mislim, da smo od konkurence predvsem boljše fizično pripravljeni prepričan pa sem, da imamo vsi skupaj v garderobi veliko željo se prebiti v veliki finale in na koncu tudi osvojiti naslov prvaka tega tekmovanja.
Se priprava na Vojvodino, prvega nasprotnika v končnici razlikuje od rednega dela? Kako analizirate njihovo igro, prednosti, slabosti?
Priprava na vsakega nasprotnika je dokaj podobna, trener ponavadi pripravi video analizo nasprotnika, kjer pove nam na kaj moramo biti pozorni v določenih segmentih igre, njihove najnevarnejše igralce in načine kako dosegaj gole in pa kje se lahko, glede na slabše lastnosti nasprotnika odprejo priložnosti za napad. Predvsem se pa osredotočamo na našo igro in pomembne elemente, kateri so bistveni za dosego dobrega rezultata. Vojvodina je bila sicer zadnja po rednem delu, vendar se zavedamo, da lahko zelo nevarni in da nam pripravljajo morda kakšno presenečenje…
Kakšno podporo pričakuješ od navijačev in koliko vam igralcem pomeni prednost domače dvorane?
Podpora naših navijačev nam pomeni ogromno, še posebej v ključnih trenutkih končnice. Uživam nastopati pred polno tribuno, kjer nam energija in spodbuda gledalcev dajeta dodatno motivacijo in moč, da gremo do konca v vsaki akciji. Domača dvorana je zagotovo naša prednost. Tu se počutimo najbolj udobno, ni dolge vožnje, domača slačilnica, boxi… Upam, da uspemo tudi letos z dobrimi predstavami kdaj napolniti dvorano polna in da bomo skupaj prišli čim dlje…